Nagrada zlatirepec že od leta 2019 izpostavlja vrhunce stripovske ustvarjalnosti. Letošnjo žirijo so sestavljali stripar in animator Gašper Rus, stripovska in literarna kritičarka Eva Ule ter prevajalka Julija Potrč Šavli. Prva dva člana žirije je v komisijo izglasovalo in izbralo članstvo Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa, zadnjo članico pa Društvo slovenskih književnih prevajalcev, s katerim smo na podlagi podeljevanja mednarodne nagrade za prevode stripov Sophie Castille, ki smo jo na festivalu podelili že tretjič, sklenili sodelovanje, s katerim želimo legitimnost nagrade še povečati.

Letos se je za nagrado zlatirepec potegovalo 105 stripovskih naslovov, izdanih v zadnjih dvanajstih mesecih, od 1. 7. 2025 do 1. 7. 2026: 22 domačih stripov za otroke in mlade, 59 prevedenih stripov za otroke in mlade ter 18 prevedenih stripov za odrasle. Ker je bilo v kategoriji domačih stripov za odrasle letos zgolj 6 izdanih stripovskih albumov, se je žirija odločila, da nominira le dva, namesto treh stripov. Letos je bila prvič podeljena tudi nagrada za posebne dosežke v stripu.

Nagrade so bile podeljene na Festivalu stripa Tinta Ljubljana in sicer v soboto, 10. 10., ob 20.30 v Katedrali Kina Šiška. Na podelitvi je nastopil tudi francoski risarski virtuoz Edmond Baudoin, ki je v živo ustvarjal ob glasbeni spremljavi improvizatorja in multiinstrumentalista Sama Kutina.

Nagrade podeljujejo Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa, Zavod Stripolis in fundacija Sophie Castille Award. Nagrada je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.

Dobitniki nagrad

zlatirepec za najboljši domači strip za otroke in mlade leta 2026:

Mojmir in Krištof: Primer izginule kuharice – Matej de Cecco, Janez Grm (Stripolis, 2026)

Zabavna in presenečenj polna pripoved dosledno spoštuje žanrska pravila detektivke, obenem pa nikoli ne pozabi, da je namenjena najmlajšim bralkam in bralcem. Brezhibni dramaturgiji in duhovitim dialogom parira igriva risba s posluhom za obrazno mimiko, govorico telesa in akcijo. Prikupni detektivski duo, ki po nemalo ovinkih in stranpoteh navsezadnje le pride uganki do dna, nosi v sebi potencial za dolgoživo serijo, ki bo osvajala generacijo za generacijo. Za osvežujočo žanrsko popestritev sodobnega slovenskega stripa nagrajujemo strip Mojmir in Krištof: Primer izginule kuharice Janeza Grma in Mateja De Cecca!

 

zlatirepec za najboljši domači strip za odrasle leta 2026:

Divja jaga – Martin Ramoveš, Janez Ramoveš (Forum, 2025)

Posebno moč temu stripu vliva razmerje med motivom in njegovo formalno izvedbo. Izčiščena črno-bela risba z močnimi kontrasti, premišljeno kadriranje in natančno odmerjeno stopnjevanje prizorov ustvarjajo občutek neizbežnosti, kakor da se pred nami odvija srhljiv nemi film. Vsak naslednji kader zoži prostor za umik, dokler divja jaga ne utelesi nasilja, ki mu ne more ubežati prav nihče. Divja jaga je kratek, a udaren avtorski strip, ki z izčiščeno risbo, premišljeno postavitvijo panelov in spretnim stopnjevanjem tesnobe pretrese in zmrazi do kosti – divja jaga te namreč vedno pričaka in njeni grozi nikakor ne moreš ubežati.

 

zlatirepec za najboljši prevedeni strip za otroke in mlade leta 2026

Kinderland – Mawil (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Amalija Maček)

Roman v stripu, ki zajema iz avtorjevih osebnih izkušenj, s tankočutnostjo in humorjem slika življenje dečka na pragu pubertete z vsemi pripadajočimi stiskami, negotovostmi, strahovi, veselji in spoznanji. Hkrati z enako močjo podoživlja videz in duha časa, ki je nepreklicno minil, in države, katere prebivalci si niso mogli zamišljati, da bodo kdaj čutili nostalgijo po njej. Včasih zabaven, včasih ganljiv, včasih oboje hkrati, vseskozi pa sijajno narisan, strip nevsiljivo pokaže, da je v obdobju odraščanja prijateljstvo in druženje z vrstniki dragocenejše od tektonskih zgodovinskih premikov. Z zlatirepcem za najboljši prevedeni strip za otroke in mlade nagrajujemo roman v stripu Kinderland nemškega avtorja Mawila.

zlatirepec za najboljši prevedeni strip za odrasle leta 2026:

Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu – Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Vesna Velkovrh Bukilica)

Natančna mreža panelov, nenavadne perspektive, vizualne ponovitve, diagrami in drobni detajli ustvarjajo kompleksno strukturo, v kateri je vsak element premišljen in nosi svoj pomen. Resničnost, spomin in domišljija se neprestano prelivajo drug v drugega, pri čemer avtor tudi s prostorom, praznino in ritmom pripoveduje tam, kjer besede umolknejo. Z radikalno in premišljeno uporabo stripovskega jezika stripar iz vsakdanjosti, družinske zgodovine in človeške osamljenosti ustvari delo, ki je hkrati formalno presežno in čustveno pretresljivo – tiho, nenavadno in globoko človeško. Prav zaradi kompleksnosti izvirnika sta njegov prevod in izdaja predstavljala poseben založniški zalogaj, ki sta ga prevajalka in založba opravili z izjemno natančnostjo in občutkom za posebnosti takšnega besednega in vizualnega jezika.Za ta izjemen prevajalski in založniški podvig zato zlatirepca za najboljši prevedeni strip za odrasle podeljujemo Jimmyju Corriganu!

 

Nagrada Sophie Castille zlatirepec 2026 – Najboljši prevod stripa za otroke in mlade

Katja Zakrajšek – za prevod stripa: Vrabčica, Joana Estrela (VigeVageKnjige, 2026)

V subtilni zgodbi o očaranosti, zbliževanju in zaljubljenosti med dvema najstnicama se prepletajo različne forme ubesedovanja: dialog, vezno prozno besedilo in pesmi v prozi, prevajalka pa se je odlično znašla v vseh. Dialogi izstopajo s pogumno rabo pogovornih besed, razširjenih v najstniški govorici, kar v sicer nežno in mestoma melanholično pripoved vnaša tudi humorne tone. V proznem besedilu, ki nekoliko spominja na dnevniške zapise, so stavki kratki in naravni, pesmi v prozi pa se odlikujejo po izvrstnem ritmu. Prevajalka pripoved mojstrsko približa mladim odraslim, ki jim je to čudovito delo prvenstveno namenjeno, zato nagrado Sophie Castille v kategoriji stripa za otroke in mlade prejme Katja Zakrajšek za prevod dela Vrabčica portugalske avtorice Joane Estrela.

 

Nagrada Sophie Castille zlatirepec 2026 – Najboljši prevod stripa za odrasle

Vesna Velkovrh Bukilica – za prevod stripa: Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu, Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025)

Pri tem monumentalnem stripovskem delu je prevajalka odlično niansirala razlike v govoru junakov iz različnih generacij z uporabo svojevrstnih pogovornih izrazov in načinov izrekanja. Na skoraj štiristo straneh je poleg besedila v klasičnih stripovskih oblačkih z izjemno natančnostjo in ob upoštevanju avtorjevega specifičnega humorja prevedla še vse napise, medmete, prozne odlomke, razlage in celo navodila za sestavo različnih predmetov, pri čemer ji je uspelo ujeti številne zahtevane registre. Za osupljiv prevajalski dosežek nagrado Sophie Castille v kategoriji stripa za odrasle prejme Vesna Velkovrh Bukilica za prevod dela Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu Chrisa Wara.

Prvi zlatirepec za posebne dosežke v slovenskem stripu:

Aleksander Buh

Oral je ledino z odprtjem specializirane knjigarne za stripe v času, ko bi podobno institucijo zaman iskali drugod v Sloveniji. V več kot dveh desetletjih delovanja je njegova striparnica postala stična točka za slovenske striparje, bralce, zbiratelje, za ljubitelje stripovske kulture nasploh. V njej je gostil pogovorne večere z avtorji in podpisovanja ob izidih domačih novitet in tako promoviral domačo stripovsko ustvarjalnost in založništvo. Z organizacijo družabnih dogodkov, zlasti tradicionalnih stripovskih piknikov, je povezoval pregovorno samotarske striparje in striparke različnih generacij in avtorskih poetik. Bil je pobudnik in soorganizator nekaj odmevnih stripovskih razstav, med njimi dveh preglednih o življenju in delu Mikija Mustra. Nenazadnje se je tudi sam lotil stripovskega založništva; ob novitetah izbranih domačih avtorjev je izdal tudi vrsto ponovnih izdaj in s klasiki slovenskega stripa seznanil nove generacije. S pisano ponudbo stripov za vse starostne skupine in okuse je bil nepogrešljiv na najvidnejših domačih knjižnih sejmih. Za zasluge pri vzpodbujanju, ohranjanju in razvijanju slovenske stripovske kulture zato z nagrado zlatirepec za posebne dosežke nagrajujemo Aleksandra Buha!

Mojmir in Krištof: Primer izginule kuharice – Matej de Cecco, Janez Grm (Stripolis, 2026)

Spoznajte detektivski duo mačka in psa v tem zabavnem in presenečenj polnem stripu, ki spoštuje žanrska pravila kriminalke, ob tem pa ves čas upošteva svojo ciljno bralsko skupino.

Grozna šola 1: Strašni razred – Miha Ha, Maša Ogrizek (Mladinska knjiga, 2026)

Četudi v to šolo hodijo vampirji, volkodlaki, duhovi in druga bitja noči, bodo mladi bralci in bralke prepoznali občutja in situacije, kakršne sami doživljajo v šolskih klopeh, in se pri tem od srca nasmejali

Riba na suhem – Ivan Mitrevski, Maša Ogrizek (KUD Sodobnost, 2025)

Ta živopisani strip preprostih oblik, namenjen prav najmlajšim bralkam in bralcem, nagovarja njihovega raziskovalnega duha in nevsiljivo uči, da je vsak posameznik več kot le to, za kar ga označuje njegov poklic ali družbeni status.

Divja jaga – Martin Ramoveš, Janez Ramoveš (Forum, 2025)

Divja jaga je tretji strip v ciklu, v katerem avtorja iz ljudskega izročila in zgodovine slovenskega podeželja ustvarjata temne, srhljive podobe sveta, v katerem nasilje ni oddaljen spomin, temveč vztrajna in skoraj prvinska sila.

Pehta – Tamara Likon, Jure Ule (Forum, 2025)

Pehta s pretanjeno reinterpretacijo znane ljudske figure, sugestivno črno-belo risbo in premišljeno prepletajočimi se motivi ljudskega izročila ustvarja očarljivo pripoved o ženski, ki iz arhetipa skrivnostne coprnice znova postane nerazumljena človeška figura z lastnim glasom in bolečino.

Akisi v Parizu (1. knjiga) – Marguerite Abouet & Mathieu Sapin (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Katja Šaponjić)

Zelo obetaven začetek novega poglavja v življenju nekonformistične, navdihujoče in nadvse simpatične junakinje, ki so jo naši mladi bralci in bralke že lahko spoznali in vzljubili.

Veliki hudobni lisjak – Benjamin Renner (Stripolis, 2025; prevod: Izar Lunaček)

Prisrčna, izjemno zabavna in sijajno ilustrirana zgodba o lisjaku, ki bi bil rad podoben velikemu hudobnemu volku, postane pa najboljša mami na svetu.

Kinderland – Mawil (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Amalija Maček)

Duhovita, ganljiva in nostalgična zgodba o odraščanju, v kateri avtor podoživlja svoja zgodnja najstniška leta v Vzhodni Nemčiji in nevsiljivo pokaže, da je lahko prijateljstvo in druženje z vrstniki dragocenejše od tektonskih zgodovinskih premikov.

Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu – Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Vesna Velkovrh Bukilica)

Večplastna pripoved o osamljenosti, družinskih vezeh in nezmožnosti pristnega stika, ki skozi zgodbe več generacij iste družine prepleta sedanjost, spomin, domišljijo in zgodovino. Njegovi junaki so ujeti v lastne strahove, spomine in pričakovanja, zaradi česar je njihova odtujenost hkrati globoko osebna in presenetljivo univerzalna.

Nebo v glavi  – Altarriba & Garcia & Moral (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Sara Virk)

Pretresljiva zgodba dveh dečkov iz Demokratične republike Kongo, ki kompleksne teme migracij, otroškega dela in vojskovanja ter izkoriščanja naravnih virov prevede v epsko pripoved o zasledovanju boljšega življenja, ob tem pa izstopa z razkošno vizualno pripovedjo, v kateri se široke pokrajine, polifoni prizori in premišljeni prehodi med kadri zlivajo v sugestivno potovanje skozi prah, vročino, tesnobo in redke trenutke svetlobe.

Pospremi me do vogala – Anneli Furmark (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Mita Gustinčič Pahor)

Pospremi me do vogala je izjemno tankočutna pripoved o ljubezni, hrepenenju, poželenju in novih možnostih, ki se lahko pojavijo tudi sredi na videz urejenega življenja, njena moč pa je v zadržanem pripovedovanju brez moraliziranja ter zračni risbi in premišljeni barvni paleti, ki kompleksna čustvena stanja izražata s subtilno gestiko in mimobežnimi pogledi.

Amalija Maček
Kinderland, Mawil (VigeVageKnjige, 2025)

Med branjem razgibane, zabavne knjige o prigodah sedmošolca Mirka in njegovih prijateljev iz Vzhodnega Berlina v času tik pred padcem zidu, se niti za hip ne začnemo dolgočasiti, kar je med drugim tudi zasluga prevajalke Amalije Maček, ki ji je uspelo z odmerjeno uporabo pogovornih izrazov in krajšanja besed, ki sledijo dejanski jezikovni rabi, ustvariti polnokrvne dialoge in poskrbeti za živost in prepričljivost stripovskih junakov.

Katja Zakrajšek
Vrabčica, Joana Estrela (VigeVageKnjige, 2026)

V subtilni zgodbi o očaranosti, zbliževanju in zaljubljenosti med najstnicama Raquel in Vrabčico se prepletajo različne forme ubesedovanja: dialog, vezno prozno besedilo in pesmi v prozi, prevajalka Katja Zakrajšek pa se je odlično znašla v vseh. Izstopa zlasti pogumna raba pogovornih besed, razširjenih v najstniški govorici, poleg tega s premišljeno izbiro besedišča poustvari humor in prenese širok spekter čustev, ki odlikujejo to čudovito delo.

Neža Božič
Boris, Beti in ljubi okostnjaki, Tanja Esch (Mladinska knjiga, 2026)

V knjigi o fantu Borisu, ki se po najboljših močeh trudi skrbeti za govorečo domačo ljubljenko Beti, je prevajalka Neža Božič odlično poustvarila naravni pogovorni jezik otrok in njihovih staršev, ki nikoli ne deluje prisiljeno. Izvrstno se je znašla tudi s prikupno Betijino govorno napako, ki nam še pošebej oštane v špominu.

Vesna Velkovrh Bukilica
Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu, Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025)

Monumentalno stripovsko delo je v slovenščini dobilo monumentalen prevod. Na skoraj štiristo straneh je prevajalka poleg besedila v klasičnih stripovskih oblačkih izjemno prevedla še vse napise, medmete, prozne odlomke in celo navodila za sestavo različnih predmetov, vse z izjemno natančnostjo in ob mojstrskem prehajanju med različnimi registri, kot jih zahteva izvirnik. Osupljiv prevajalski dosežek.

Suzana Koncut
Travestit, Edmond Baudoin (LUD Literatura, 2025)

Travestit je nastal po istoimenskem romanu Mircea Cărtărescuja, priznanega sodobnega romunskega avtorja, ki ima več prevodov že tudi v slovenščini. Prevajalka Suzana Koncut odlično prepleta daljše, literarizirano vezno besedilo in naravno pogovornost stripa, tako da to halucinatorno pripoved o obdobju odraščanja odlikuje najžlahtnejši literarni jezik.

Srečko Fišer
Ime rože, Milo Manara, Umberto Eco (Mladinska knjiga 2026)

Stripovsko različico slovitega romana je ustvaril italijanski mojster stripa Milo Manara, v slovenščino pa ga je prevedel Srečko Fišer, ki je pred dobrimi štirimi desetletji poskrbel tudi za prevod romana. Prevajalec nas vrhunsko umesti v srednji vek z rabo nekaterih arhaičnih izrazov, latinščine in celo nekakšne babilonščine, ki jo govori eden od stranskih likov, pri tem pa pretanjeno združi nekatere odlomke iz romana s stripovskimi dialogi. Rezultat je literarna stripovska poslastica.