2018

GOSTJE 2018 | Ute Helmbold, Rotopol – Rita Fürstenau & Alice Socal (DE), Helena Klakočar, Irena Jukić Pranjić, Darko Macan, Dalibor Talajić, Ivana Armanini (HR), Kaja Avberšek, Sanja Pocrnjić, Matej Kocjan – Koco & Nikolovski, Zoran Smiljanić & Blaž Vurnik, Marko Kociper, Ciril Horjak, miha ha, Martin Ramoveš (SI) …

UTE HELMBOLD (DE)
Ute Helmbold (1958, Bremen) je priznana nemška ilustratorka in vizualna umetnica. V Essnu je študirala vizualne komunikacije ter že med študijem delala kot umetniška vodja različnih galerij. Leta 1987 je izšlo njeno prvo delo Človek (Ein Mensch), grafična interpretacija pesmi Eugena Rotha. Do leta 1995 se je preživljala kot svobodna umetnica na področju ilustracije, odtlej pa poučuje na Visoki šoli za umetnost v Braunschweigu. Risoroman Jezdec, ki je letos izšel pri založbi VigeVageKnjige in bo premierno predstavljen na festivalu, je ustvarila na podlagi istoimenske novele nemškega realističnega klasika Theodorja Storma, izšle v letu avtorjeve smrti (1888). Knjigo je v slovenščino prevedla Mojca Kranjc. Živi in ustvarja v Essnu.

www.derbildindex.de

ROTOPOL (DE)
Neodvisna nemška založba Rotopol se že dobro desetletje posveča vizualnemu pripovedovanju zgodb ter raziskovanju meja možnega na področju ilustracije in stripa. Njen nabor izdaj bralcu omogoča odkrivanje tako visokokakovostnih knjig kot umetnikov z osebnim slogom in zgodbami. Založba je nastala leta 2007 v nemškem mestu Kassel, od koder sodeluje z mednarodno mrežo vizualnih umetnikov. Poleg pisarne lahko tam najdete še atelje, delavnico za sitotisk, knjigarno in galerijo sodobne ilustracije, v kateri čez celo leto gostujejo različne razstave. Rotopol deluje kot platforma, ki združuje ustvarjalni potencial okoli sebe, ga razvija in na različne načine opozarja nanj. Redno sodeluje tudi na različnih stripovskih festivalih in sejmih doma in v tujini. V Ljubljani se bo založba predstavila s skupinsko razstavo Skrivnostni šov Rotopol in delavnico v galeriji DobraVaga. Gostji Tinte bosta soustanoviteljica založbe in ilustratorka Rita Fürstenau ter stripovska avtorica Alice Socal.

www.rotopol.de

RITA FÜRSTENAU (DE)
Rita Fürstenau (1982, Berlin) je nemška ilustratorka, oblikovalka in založnica. V Kasslu je študirala vizualne komunikacije s poudarkom na ilustraciji in pedagogiko. Leta 2007 je soustanovila založbo Rotopol, specializirano za izdajanje stripovskih in vizualnih pripovedi. Kot ilustratorka dela za različne naročnike, svoja avtorska dela pa objavlja pri založbi Rotopol v obliki knjig, zgibank, papirnatih iger, razglednic, ročno potiskanih skicirk ter izdelkov iz blaga. Poleg umetniškega ustvarjanja in založniškega dela je aktivna tudi kot likovna pedagoginja, vodi delavnice stripa, ilustracije in sitotiska. Živi in ustvarja v Kasslu.

www.rita-fuerstenau.de

 

ALICE SOCAL (DE/IT)
Alice Socal (1986, Benetke) je študirala ilustracijo in strip na Akademiji za likovno umetnost v Bologni in na HAW v Hamburgu, kjer je diplomirala pri Anke Feuchtenberger in Stefanu Ricciju. Sodelovala je na več razstavah, med drugim na festivalih stripa v Trevisu, Bologni, Linzu in Hamburgu. Dela za različne založnike in na različnih projektih, od stripov za otroke do stripovskih reportaž. Doslej je pri založbi Rotopol izdala dve stripovski izdaji: Sandro (2016) in Cry Me a River (2017). Živi in ustvarja med Berlinom, Hamburgom in Benetkami.

www.alicesocal.de

HELENA KLAKOČAR (HR)
Helena Klakočar (1958, Tuzla) je vsestranska hrvaška vizualna umetnica, slikarka, avtorica stripov, ilustracij, plakatov, animiranih filmov in eksperimentalnih videov, predavateljica in mentorica likovnih delavnic. Mladostna leta je preživela v Sloveniji, kjer je tudi končala gimnazijo v Mariboru. Diplomirala je na Oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, iz slikarstva in animiranega filma pa na Nizozemskem. Na področju stripa ustvarja že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja, njene stripe smo lahko takrat brali tudi v reviji Mladina. Aktivna je bila v mnogih umetniških skupinah (Zzot, Divlje oko, Kolektiv Migrative Art) ter sodelovala na več mednarodnih razstavah ter stripovskih festivalih. V slovenskem prevodu sta izšli dve njeni deli: didaktični otroški strip Veliko potovanje (2003) in stripovski roman Nemirno morje (2011). Za prvi del Nemirnega morja, ki je leta 1999 pod naslovom Passage en Douce izšel pri belgijski založbi Freon, je leta 2000 na mednarodnem stripovskem festivalu v Angoulêmu, Franciji, prejela prestižno nagrado Alph-Art za najboljši album tujega avtorja in posebno nagrado radia France Info. Gre za avtobiografski strip, v katerem avtorica v obliki dnevniških zarisov zajame nekaj prelomnih let svojega življenja v času vojne v nekdanji Jugoslaviji ter brez olepševanja in patetike pripoveduje zgodbo o vsakdanu izseljencev, ki jih je od doma pregnala vojna. Tudi sicer se v svojih delih z veliko mero občutljivosti in empatije loteva razmislekov o aktualnih družbenopolitičnih temah in družbenem angažmaju umetnosti. S še kako aktualno tematiko begunstva v Evropi se ukvarja tudi njen najnovejši stripovski projekt z naslovom Zid Mediteran, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške, v knjižni obliki pa bo izšel septembra 2018 pri zagrebški založbi Vedis. Živi in ustvarja na relaciji Zagreb-Amsterdam-Pula.

www.helenaklakocar.com

IRENA JUKIĆ PRANJIĆ (HR)
Irena Jukić Pranjić (1973, Bjelovar) je hrvaška avtorica stripov in animiranih filmov, ilustratorka, publicistka, urednica, raziskovalka hrvaškega stripa ter pedagoginja. Diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu. Na hrvaški stripovski sceni je aktivna od leta 1997. Bila je članica strip skupin Divlje oko in Emisija emocija. Izdala je 4 stripovske fanzine s skupnim naslovom Protuotrov (1997–2003) ter stripovski album Emisija emocija (2015). Krajše stripe in ilustracije je objavljala tako na Hrvaškem kot v tujini. Razstavljala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in na tujem ter sodelovala pri več mednarodnih projektih. Z animiranim filmom se je pričela profesionalno ukvarjati leta 2011. Njeni kratki animirani filmi Ornament duše, Požuda (Poželenje) in Gamer Girl so bili prikazani in nagrajeni na različnih festivalih doma in v tujini. V zadnjih letih je velik del svojega časa posvetila tudi raziskovanju in popularizaciji stripa: uredila je odmevno stripovsko antologijo Ženski strip na Balkanu (Fibra, 2010). Gre za prvo tovrstno izdajo v regiji, ki je predstavila dela 24 izstopajočih stripovskih avtoric iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Bolgarije. Je avtorica in režiserka dokumentarne televizijske serije Strip na Hrvaškem, ki jo je predvajala hrvaška nacionalna televizija (v sezonah 2014–15, 2016–17). Serija v 50 epizodah celovito predstavlja hrvaške stripovske avtorje in avtorice, njihove dosežke ter sam proces ustvarjanja v njihovem avtentičnem delovnem okolju – ateljeju. Prikaže zgodovinski razvoj stripa na Hrvaškem (od samih začetkov leta 1925 do danes), gledalce seznanja z bogato tradicijo domače stripovske ustvarjalnosti, prek pogovorov z ustvarjalci in poznavalci stripa pa jasno izpostavlja pomen, ki ga ima strip v umetniškem, zgodovinskem in družbenem kontekstu. Od leta 2017 predava strip na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Živi in ustvarja v Bjelovarju.

irenajukicpranjic.blogspot.com

DARKO MACAN (HR)
Darko Macan (1966, Zagreb) je vrhunski poznavalec stripa v teoriji in praksi, risar in scenarist svetovnega slovesa, esejist, urednik, kritik, založnik in spiritus movens hrvaške stripovske scene. S stripom se profesionalno ukvarja že dobra tri desetletja. Včasih se skriva za psevdonimom Cecile Quintal. Med njegove najbolj znane stvaritve sodijo Borovnica, La Bête Noire, Marshall Bass in Mi, mrtvi, kritiško opevana serija, ki sta jo za največjo francosko stripovsko založbo Delcourt soustvarila z risarjem in še enim težkokategornikom hrvaškega stripa Igorjem Kordejem. V svoji izredno plodoviti karieri je med drugim pisal scenarije tudi za ameriške superuspešnice Tarzan, Star Wars, Hellblazer, Captain America, Soldier X, Donald Duck, Mickey Mouse ter Grendel Tales, za katere je bil kar dvakrat nominiran za nagrado Eisner. Piše tudi mladinsko in znanstveno fantastično literaturo, za katero je bil večkrat nagrajen. Na predavanju in delavnici v sklopu Tinte bo predstavil osnove stripovske scenaristike v teoriji in praksi. Živi in ustvarja v Zagrebu.

www.darkomacan.com

DALIBOR TAJALIĆ (HR)
Dalibor Talajić (1972, Sarajevo) je mednarodno uveljavljen hrvaški risar stripov. Izhaja iz glasbene družine, diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu in je pred začetkom stripovskega ustvarjanja deset let delal kot učitelj klarineta v glasbeni šoli, nato pa je sledil svojim sanjam in postal profesionalni stripar. Njegova dela so bila objavljena v legendarnem hrvaškem samizdatu Endem, kjer še vedno objavlja. Na ameriški trg je vstopil že leta 2005, od leta 2009 pa riše predvsem za Marvel. Prvi ameriški projekt je bilo ustvarjanje za zombi serije Deadworld. Njegova še danes najbolj opevana dela pa so bila tista o junaku Deadpoolu, pri delu katerega je danes postal eden od bolj cenjenih ustvarjalcev. Risal je tudi za serije Volwerine: The Old Man Logan, Master of Kunf Fu, Dexter, George Romer’s Empire of the Dead: Act Two, Avengers (Maščevalci), Hulk, Red Wolf in druge. Pred kratkim je za Marvel in ABCNews narisal tudi strip o borbi sirijske matere skozi vojno z naslovom Madaya Mom. Gre za zgodbo matere, ki je med vojno po SMSih komunicirala z novinarji medijske hiše ABC. Talajić je vmes risal tudi za evropsko Meko stripa – Francijo, natančneje za kultni Delcourt, za katerega se je lotil Nove zaveze. Živi in ustvarja v Zagrebu.

www.facebook.com/dalibortalajicart

ZORAN SMILJANIĆ
Zoran Smiljanić (1961) znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist, filmofil in publicist. Objavljati je začel že v 80. letih v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah. Je pripadnik t.i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so kot prvi objavljali v reviji Mladina. Je avtor kultnega stripa Hardfuckers, skupaj s scenaristom Marijanom Pušavcem pa sta ustvarila petdelno stripovsko sago Meksikajnarji. Z zgodovinsko tematiko se je ukvarjal tudi v stripu Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945, pri katerem je sodeloval z zgodovinarjem dr. Blažem Vurnikom. Plod njunega sodelovanja je tudi nova stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja, ki izide septembra pod okriljem Stripburgerja in Muzeja in galerij mesta Ljubljana. Sicer se je v svojih stripih večkrat lotil tudi vojne tematike – peterica teh je zbranih v zbirki Vojne zgodbe, ki je izšla konec leta 2017. V Mestni knjižnici Kranj redno vodi striparske večere. Živi in ustvarja v Kranju.

MATEJ KOCJAN – KOCO
Matej Kocjan – Koco (1978) je stripovski avtor, ilustrator in likovni pedagog. V svojih stripih se ne omejuje na vsakdanje teme. Prisega na zdravo pamet in je hudo alergičen na vsakršno enoumje. Je avtor več samostojnih stripovskih izdaj: Pagatova izpoved (2005), Maček Omar (2009), Skrivnostni svet elementov (2013), letos pa je pod okriljem Stripburgerja izšel njegov nov stripovski album Drug drugemu drug, ki je nastal kot plod sodelovanja z še enim družbeno odgovornim in angažiranih avtorjem, raperjem Nikolovskim. Krajše stripe je objavljal tako v Sloveniji (Stripburger, Antena, Apokalipsa, Mladina, Ciciban, Pil …) kot v tujini (Drozophile, Quadrado, La Boite d’Aluminium …). Ilustriral je Delovo Sobotno prilogo (2006–08), občasno pa sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi knjižnimi založbami. Živi in ustvarja v Povirju na Krasu.

 

KAJA AVBERŠEK
Kaja Avberšek (1983) je diplomirana industrijska oblikovalka, vendar pa ji je po življenjepisu sodeč udobneje v neindustrijskem svetu, kakršen je tudi svet stripa. Ustvarila je več samostojnih stripovskih izdaj: Letečo lesico po rezijanski pripovedki, Pojoči grad, priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu!, ter Igrišče, mini priročnik za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu!. Letos je pri Stripburgerju izšel njen novi stripovski album z naslovom Mile ♥ disko: nenavadne dogodivščine malega jamskega didžeja. Za raznotere stripovske revije in zbornike je prispevala številna dela, s katerimi raziskuje in razkriva osebne prigode in dogodke. Poleg stripa se ukvarja tudi z ilustracijo in z likovno podobo za lutkovne predstave. Je tudi avtorica letošnje podobe festivala Tinta. Trenutno živi in ustvarja v Las Palmasu na Kanarskih otokih.

www.kaja-avbersek.com

IVANA ARMANINI (HR)
Ivana Armanini je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Je avtorica štirih samostojnih stripovskih albumov ter ustanoviteljica in vodja projekta Komikaze, mreže za izdelavo, promocijo in distribucijo avtorskega stripa, ki že šestnajst let povezuje lokalno in mednarodno neodvisno stripovsko sceno. V sklopu Komikaz se ukvarja s spletnim ter tiskanim založništvom ter prireja stripovske delavnice in razstave. Sodelovala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih doma in na tujem, njena dela so pa vključena tudi v stalno razstavo Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu. Na Tinti se bo predstavila z zin razstavo v galeriji DobraVaga. Živi in ustvarja na relaciji Ljubljana–Zagreb.

ivanaarmanini.net

SANJA POCRNJIĆ
Sanja Pocrnjič (1990) je končala študij likovne pedagogike v Mariboru. Najbolj domače področje ustvarjanja ji je risba, kjer se motivi gibajo med znanstveno fantastiko in slovensko mitologijo. Ustvarja v različnih formatih, s čim več različnimi materiali in tehnikami, vedno v iskanju novih načinov izražanja. Njene risbe so vedno vsebovale tudi element vizualnega pripovedovanja, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bo strip postal pomemben del njenega ustvarjanja. Nekaj kratkih stripov je doslej objavila v Stripburgerju, letos pa je pod okriljem omenjene revije izšel tudi njen (mini) stripovski prvenec z naslovom Jezen, jezen škrat (2018). Sodelovala je na skupinskih razstavah v Galeriji Media Nox, Kibla Portalu in GT22 v Mariboru. Leta 2017 se je samostojno predstavila na razstavi Nedeljska južna v Pritličju, na Tinti pa se bo predstavila s samostojno razstavo v galeriji DobraVaga. Živi in ustvarja v Ljubljani.

www.instagram.com/sanjadoesstuff

MARKO KOCIPER
Marko Kociper (1969) je na stripovsko sceno vstopil sredi 90. let, ko je kot samouk hitro pritegnil pozornost s svojo risarsko bravuroznostjo. Izjemno prepoznaven avtorski pečat vse odtlej zaznamujeta dve osrednji vsebinski premeni Kociprovega dela: erotika in satira, redno osoljeni z aktualnimi družbenopolitičnimi peripetijami, ki jih Kociper komentira z nemalo pikrosti. Izdal je več stripovskih albumov, svoja dela pa objavil v številnih publikacijah (Stripburger, Apokalipsa, Mladina, Literatura …); med drugim je med 2005 in 2012 stripe tedensko objavljal v reviji Polet. Trenutno končuje četrti del epopeje o znamenitem junaku Jazbecu. Za svoje delo je prejel delovno štipendijo ZDSLU. Njegova dela so bila razstavljena na številnih stripovskih festivalih in drugih kulturnih prizoriščih. Živi in ustvarja v Ljubljani.

www.kociper.org

CIRIL HORJAK – DR. HOROWITZ
Ciril Horjak (1975), poznan tudi pod umetniškim imenom dr. Horowitz, je stripar in ilustrator, ki se udejstvuje na različnih umetniških in družbenih področjih. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 2003 je pri Stripburgerju izšel njegov prvi stripovski album Ride, ki so mu sledili sodelovalni Mostovi 1 in Mostovi 2. Z zobozdravnikom Rokom Juričem je leta 2014 ustvaril izobraževalni strip o zdravljenju zob Endodontostrip, z dr. Juretom Stojanom pa je leta 2016 za Delo ustvaril serijo stripov o ekonomskih temah Striponomija. O stripu predava, vodi stripovske delavnice, dela z mladostniki z avtizmom, na pripovedovalskih festivalih pripoveduje pravljice za otroke in odrasle, soustvarjal je tudi legendarno oddajo Risanka na Radiu Študent. Od leta 2007 kot ilustrator redno sodeluje s časopisom Večer. Je tudi eden od nagrajencev Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče dosežke v letu 2017. Živi in ustvarja v Ljubljani.

MIHA HANČIČ
Miha Hančič (1986) je avtor stripov, ilustrator in diplomirani likovni pedagog, ki ustvarja pod psevdonimom miha ha. Na stripovsko sceno je vstopil v zadnjem desetletju. Po krajših občasnih stripovskih podvigih, se je v zadnjih letih v tandemu s scenaristko Mašo Ogrizek začel redno pojavljati v slovenski periodiki. Po ‘animističnem’ ministripu Milda, ki ga je objavila revija Stripburger, in nekaj krajših stripih v tej reviji, se je usmeril v otroški strip. Po scenarijih Maše Ogrizek je za zamejsko revijo Galeb nastala serija stripov Ko-ko-Krišna, ki je izšla tudi v knjižni zbirki. Z Mašo Ogrizek sta ustvarila tudi krajšo serijo Dobroduhci, ki je izhajala v reviji Ciciban. Za ilustracije v knjigi Ime mi je Skywalker je leta 2016 prejel prvo zlato hruško, znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Konec leta 2017 je pod okriljem Stripburgerja izšel še en njegov strip za otroke, priredba slovenske ljudske pravljice Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš. Živi in ustvarja v Gozdu nad Kamnikom.

whitevalleys.blogspot.si

MARTIN RAMOVEŠ
Martin Ramoveš (1989) je stripar in glasbenik. Leta 2015 je zaključil študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je za svoje diplomsko delo prejel tudi fakultetno Prešernovo nagrado. V njegovem ustvarjanju se prepletajo strip, poezija in glasba. S svojo skupino Martin Ramoveš Band je izdal ploščo Zvok dežele (2012) in glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji (2014), leta 2017 pa je pod okriljem Stripburgerja in založbe Klopotec izšel njegov prvi solistični glasbeni album v stripu Astronomi. Je tudi avtor ilustracij, po katerih so nastale animacije v glasbenem dokumentarcu Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer – Pljuni istini u oči. Živi in ustvarja v Ljubljani.

www.martin-ramoves.com