2017

GOSTJE 2017 | Kate Evans (VB), Boulet (FR), Aleksandar Zograf (SRB), Petra Lilla Marjai in Julia Lerch (HU), Daan Brinkmann, René Bakker in Daniel Berio (NL), Tomaž Lavrič, Martin Ramoveš, David Krančan, Marko Kociper, Andrej Štular, Ana Štular, Izar Lunaček in Nejc Juren, Miha Hančič, Tanja Komadina, Matej Lavrenčič, Matej de Cecco in Boštjan Gorenc Pižama, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić, Vojko Volavšek, Matija Medved, Primož Krašna …

KATE EVANS (VB)
Kate Evans (1972), znana tudi kot Cartoon Kate, je angleška striparka, umetnica, aktivistka in mama. Slovenski bralci jo poznajo po stripovski biografiji Rdeča Rosa o ikoni politične levice, socialistični filozofinji, borki za pravice žensk in revolucionarki Rosi Luxemburg, ki je lani v prevodu Anje Golob izšla pri založbi VigeVageKnjige. Je tudi avtorica knjig The Food of Love: your formula for successful breastfeeding, Bump: how to make, grow and birth a baby in Funny Weather: everything you didn’t want to know about climate change but probably should find out. Letos je pri založbi Verso izšel njen strip z naslovom Threads, ki govori o begunski krizi v Calaisu v Franciji. Z možem, dvema otrokoma in dvema mačkama živi na zahodu Anglije.

www.cartoonkate.co.uk

ALEKSANDAR ZOGRAF (SRB)
Aleksandar Zograf je v resnici umetniško ime mednarodno uveljavljenega srbskega risarja stripov in publicista Saše Rakezića (1963). Stripe je začel objavljati v zgodnjih devetdesetih, sprva v ZDA, nato v Italiji, Franciji, Španiji in številnih drugih evropskih državah, lani pa je izšel njegov prvi album v japonskem jeziku. V tridesetih letih neutrudne prakse in promocije avtorskega stripa je postal ena od legend alternativne stripovske scene na Balkanu in širše, njegova prepoznavna avtorska poetika, ki se giblje na meji med stripovskim novinarstvom in poezijo, pa je pustila pečat na več generacijah srbskih striparjev. Slovenski bralci ga poznajo predvsem po sodelovanju z revijo Stripburger. Od leta 2003 svoje stripe redno objavlja v beograjskem časopisu Vreme, najnovejši izbor teh je lani izšel v zbirki Mala otkrića. Živi in ustvarja v Pančevu.

www.aleksandarzograf.com

BOULET (FR)
Boulet je umetniško ime, ki si ga je nadel francoski risar Gilles Roussel (1975), eden najbolj branih spletnih striparjev na svetu, ki že vse od leta 2004 navdušuje obiskovalce svoje strani bouletcorp.com z domišljijskimi, neverjetno detajliranimi in z osupljivo hitrostjo zrisanimi avtobiografskimi razmišljanji in humornimi izseki iz svojega vsakdana. Bouleta sta v svoj risarski projekt Donjon inkorporirala tudi velikana francoskega stripa Joann Sfar in Lewis Trondheim, prestižna francoska založba Delcourt pa že leta spravlja v tisk njegove blogovske zarise. Lani je tako v seriji Notes izšel že deseti album. Je tudi soustanovitelj pariškega festivala spletnega stripa. Živi in ustvarja v Parizu.

www.bouletcorp.com

 

zina_4_cover_photo_julcsi_lerch

UKMUKFUKK ZINEFESZT & ZINA (HU)
Ukmukfukk je zinovski festival, ki ga od leta 2016 v madžarski prestolnici Budimpešti organizira skupina entuziastov z namenom promocije zinovske kulture na Madžarskem ter mreženja med domačimi in tujimi ustvarjalci zinov, striparji, risarji in ostalimi poganjki neodvisne likovne in grafične scene.  Zina prihaja iz madžarske prestolnice Budimpešte. Je poljubne velikosti in oblike. Nenehno se spreminja in se odziva na trenutne življenjske okoliščine,  tako kot vsa prava dekleta iz mesa in krvi. Zina je ad hoc antologija stripov in ilustracij, ki jo ustvarja skupina madžarskih avtoric mlajše generacije, aktivnih predvsem na področjih ilustracije, stripa, animacije in grafičnega oblikovanja. Svojo motiviranost najdejo v stilu, prijateljstvu, strasti, uporu in rokih za oddajo. Zino, Ukmukfukk in madžarsko zin sceno bosta na Tinti predstavili Petra Lilla Marjai in Julia Lerch.

Kredko

DAAN BRINKMANN, RENÉ BAKKER IN DANIEL BERIO (NL)
Dan Brinkmann je nizozemski umetnik, pri svojem delu raziskuje interaktiven odnos z gledalcem, pri čemer so avdiovizualni elementi uporabljeni na način, ki poudarjajo drugačne socialne izkušnje. Njegovo delo je bilo doslej prikazano tako v uveljavljenih umetniških institucijah kot na javnih urbanih površinah v različnih mestih po Evropi, kot tudi v Južni Ameriki. René Bakker je neodvisni oblikovalec, konstruktor in kreativni inženir, ki s svojim sodelovanjem in soavtorstvom pri številnih projektih raziskuje prepletanje med tehnologijo in umetnostjo. Daniel Berio je aktiven kot programer in umetnik. Sprva je deloval kot grafitar, da bi se kasneje posvetil grafičnemu oblikovanju, multimedijskim vsebinam, računalniškim igram in razvijanju različnih programskih orodij za avdio vizualne projekte. Skupaj so zasnovali in razvijajo projekt Chalky (Kredko), ki g bodo predstavili tudi na Tinti.

TOMAŽ LAVRIČ
Tomaž Lavrič (1964), znan tudi kot TBC, Lovro Matič in še kaj. Na ALUO v Ljubljani je študiral slikarstvo. Profesionalno se ukvarja z ilustracijo, politično karikaturo in stripom. Je dolgoletni stalni sodelavec revije Mladina, kjer redno od leta 1988 izhaja tudi satirični pasični strip Diareja. Velja za enega plodnejših in uspešnejših slovenskih strip avtorjev. Izdal je že več albumov Diareje, prvega slovenskega strip anti-heroja Ratmana, vojne zgodbe Bosanske basni, več eno in dvo-stranskih Ekstremnih športov, politično satiro Sokol in golobica, futuristično minimalistično Slepo sonce, fantazijski Lomm, družbenopolitično Evropo in še kaj. Izdajal je tudi v Franciji in drugod po državah bivše Jugoslavije. Leta 2015 so mu podelili medaljo za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. Leta 2017 je prejel nagrado Prešernovega sklada za stripovske objave minulih dveh let in izid Tolpe mladega Ješue in trilogije Lomm.

DAVID KRANČAN
David Krančan (1984) je zaključil študij vizualnih komunikacij na oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že skoraj petnajst let je član uredništva revije Stripburger. Z Andražem Poličem sta ustvarila haiku-strip Na prvem tiru, ki je izšel leta 2008 pri Stripburger/Forum Ljubljana. 2014 je izdal strip za otroke Grdina. Leto kasneje je izšel Pijani zajec. Oba stripa sta nastala po pripovedkah Zverinice iz Rezije. Zadnja leta lahko spremljate njegovo ilustratorsko delo na naslovnicah Dnevnikovega Objektiva. Pri stripu je pri Krančanu v prvem planu vizualnost. Krančan je tako v teoriji kot v praksi raziskovalec razsežnosti stripa kot likovnega izraza in specifik stripovske naracije. Njegova dela so velikokrat brez besed in v likovni podobi skrivajo pripovedne ključe. Živi in dela v bližini Kranja.

Martin Ramoveš

MARTIN RAMOVEŠ
Martin Ramoveš (1989) je stripar in glasbenik. Leta 2015 je zaključil študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je za svoje diplomsko delo prejel tudi fakultetno Prešernovo nagrado. V njegovem ustvarjanju se prepletajo strip, poezija in glasba. S svojo skupino Martin Ramoveš Band je izdal ploščo Zvok dežele (2012) in glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji (2014), letos spomladi pa je pod okriljem Stripburgerja in založbe Klopotec izšel njegov prvi solistični glasbeni album v stripu Astronomi. V zadnjih treh letih je razstavljal na različnih prizoriščih, med drugim na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v Layerjevi hiši v Kranju, eMCe placu v Velenju, Kulturnem centru slikarjev Šubic v Poljanah in Bazi 13 v Kočevju. Letos se je predstavil na skupinski razstavi Stripovsko desetletje: strip v Sloveniji 2006–2016 v Galeriji sodobnih umetnosti Celje. Je tudi avtor ilustracij, po katerih so nastale animacije v glasbenem dokumentarcu Glasba je časovna umetnost 2, LP film Buldožer – Pljuni istini u oči.

www.martin-ramoves.com/

Andrej Štular

ANDREJ ŠTULAR
Andrej Štular (1967) je ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Pri njem se dokaj enakovredno prepletajo področja ilustracije in stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Pogosto se loteva povezovanja različnih likovnih tehnik s sferami domačijske psihopatologije, kot tudi z univerzalnejšimi temami, ki prevprašujejo človekovo bit, njegovo identiteto oziroma položaj v ustroju sodobnega (turbokapitalističnega) sveta. Izdal je pet samostojnih stripovskih albumov: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011), Bežimo, svet se podira! (2014) in Kronike (2015).

www.ljudmila.org/stripcore/andrej/

 

jazbec_otok_mrtvih_nasl_s

MARKO KOCIPER
Marko Kociper (1969) je eden bolj plodovitih stripavtorjev z izredno svojskim likovnim in pripovednim pečatom. Rdeča nit njegovega dela sta erotika in satira. Kociper je izjemen oblikovalec stripovskih likov, ki niso nič kaj krepostni, vendar pa kljub temu vzbujajo nemalo simpatij. Do zdaj je izdal sedem samostojnih albumov, stripe pa je objavljal tudi v številnih publikacijah.

www.kociper.org

Izar Lunaček & Nejc Juren

IZAR LUNAČEK & NEJC JUREN

Izar Lunaček (1979) in Nejc Juren (1982) sta ustvarjalna ekipa, ki je v letošnjem letu poskrbela za prvo izdajo slovenskega avtorskega stripa pri ameriški založbi IDW pod naslovom Animal noir – slovenska izdaja stripa, ki nosi naslov Kosmati krimič, bo premierno predstavljena prav na Tinti. Nejc Juren, tudi glasbenik pri bendu Počeni škafi, se je prvič profesionalno ukvarjal s stripom ob soustvarjanju scenarija za Animal noir, Izar Lunaček pa je stripovski avtor, filozof in literarni komparativist, ki je v preteklih stripovskih delih ustvarjal predvsem samostojno (Založeni raj, (O)klepaj, Miniji,..), piše pa tudi blog za spletno izdajo Dela.

MATEJ DE CECCO & BOŠTJAN GORENC – PIŽAMA

Matej De Cecco (1979) in Boštjan Gorenc – Pižama (1977) sta ustvarjalni dvojec, ki za mladinsko revijo Pil že od leta 2008 ustvarja strip Šnofijeva druščina. Radovednost in detektivska žilica Pilka, Čopko in psa Šnofija marsikdaj pripeljeta v nevarnost, vendar se z bistroumnostjo in pomočjo prijateljev vedno rešijo. Matej de Cecco je kot prevajalec in urednik sodeloval pri reviji Stripburger. V letih 2006–2008 je risal pasice za revijo Plus; v Glavnem odmoru je zaživel pankovski najstnik Črt. Ilustrira prenovljeno zbirko Dese Muck Blazno resno, ob njegovih ilustracijah pa lahko vsrkavate znanje tudi iz učbenikov. Pižama je prevajalec, stand up komik, urednik, pisec, promotor bralne kulture, igralec, pripovedovalec in improvizator. Mlade bralce spravlja v smeh s prevodom zbirk Gospod Gnilc, Kapitan Gatnik in Strašne zverinske zadeve. Z Matejem de Ceccom pa sta v Slovenskih klasikih skupaj objavila še parodični strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa in najemnina.

2010_11_27_strip_intervju_iztok_sitar_07

IZTOK SITAR
Iztok Sitar (1962) je stripar, ilustrator, stripovski teoretik in karikaturist. Znan je tudi pod psevdonimom Ninel. Prvi strip album je izdal 1990 v samozaložbi, pod naslovom Sperma in kri.  Znan je po svojih stripih, ki jih ustvarja z akvareli in neenakomerno, močno črno obrobo. Ilustriral je več kot 100 učbenikov in izdal več kot 15 stripovskih albumov. Konec preteklega tisočletja je objavljal karikature v časopisu Slovenec, kar 10 let je v časopisu Dnevnik objavljal stripovsko serijo Bučmanovi. Ob 80-letnici prvega slovenskega stripa je leta 2007  izdal knjigo Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007, ob letošnji 90-letnici pa bo izšla nova, razširjena izdaja knjige.  Leta 2013 je na mednarodnem festivalu knjižne ilustracije v Novem Sadu prejel nagrado za najboljši ilustracijo proznega dela. Živi in ustvarja v Poljanah nad Škofjo loko. Je tudi reden gost balkanskih strip festivalov.

meksikajnarji

ZORAN SMILJANIĆ
Zoran Smiljanić (1961) znan tudi pod psevdonimom Vittorio de la Croce, je slovenski stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist in publicist. Objavljati je začel že v 80ih letih v slovenskih in jugoslovanskih časopisih in revijah. Je pripadnik t.i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, ki so kot prvi objavljali v reviji Mladina. Je avtor kultnega stripa Hardfuckers in petdelne sage Meksikajnarji. Z zgodovinsko tematiko se je ukvarjal tudi v stripu Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941–1945. Narisal je tudi promocijski strip za film Idila. Risal je tudi izobraževalne stripe, kot je na primer Ustava v stripu in Peter proti piratom. Sicer se je večkrat lotil tudi vojne tematike (Zadnja vojna, 1945, 1991, ..). V Mestni knjižnici Kranj redno vodi striparske večere.

kolo04

TANJA KOMADINA
Tanja Komadina (1976) je avtorica stripov in ilustratorka, ki sodeluje z več založbami in revijami. Njen stripovski prvenec Fino kolo je bil preveden v švedščino, kjer je že doživel ponatis, ter uvrščen v zbirko priporočene literature za mlade Bele vrane. Zanj je prejela tudi zlato hruško, isto priznanje pa je skupaj z Natašo Konc Lorenzutti dobila še za knjigo Kdo je danes glavni. Pod okriljem Stripburgerja  bo v kratkem izšel njen nov strip za otroke, priredba slovenske ljudske basni Zakaj se pri vohajo?, sodeluje pa tudi pri projektu Cankar v stripu.

tanjakomadina.blogspot.si

MIHA HANČIČ
Miha Hančič (1986) očitno ne mara velikih začetnic, zato se pod svoje ilustracije in stripe podpisuje kot miha ha. Avtor stripov Obisk in Milda svoja dela objavlja v Cicibanu, Pilovi veseli šoli in še kje. Nedavno so v knjigi izšle dogodivščine kokoške KoKoKrišne, ki jih za revijo Galeb ustvarja skupaj z Mašo Ogrizek, za ilustracije v knjigi Moje ime je Skywalker pa je lansko leto prejel zlato hruško. Pod okriljem Stripburgerja  bo v kratkem izšel njegov nov strip za otroke, priredba slovenske ljudske pravljice Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš.

whitevalleys.blogspot.si

MATEJ LAVRENČIČ
Matej Lavrenčič (1980) je stripar in avtor številnih animiranih filmov. Rad preizkuša različne animacijske tehnike in išče nove načine ustvarjanja, kot je na primer slikanje s peskom. V tej tehniki s skupino odličnih pripovedovalcev soustvarja tudi zanimive pripovedovalske nastope za otroke. Večino svojih stripov je objavil v reviji Stripburger, tudi svoj dolgometražni albumski prvenec Male črne skrbi (2005). Pod okriljem Stripburgerja  bo v kratkem izšel njegov nov strip za otroke, priredba slovenske ljudske basni Prevzetna opica.

PRIMOŽ KRAŠNA
Primož Krašna (1976) je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (smer industrijsko oblikovanje) je študiral na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (smer likovna pedagogika) in diplomiral leta 2001 z nazivom profesor likovne umetnosti. Poučuje likovno umetnost na Osnovni šoli Rače in Osnovni šoli Fram. Do sedaj je izdal 9 samostojnih mini stripovskih albumov in en veliki stripovski album z naslovom Poslušaj, fant moj! Na svojem blogu redno objavlja spletni strip Domov.

www.primozkrasna.com

MATIJA MEDVED
Matija Medved (1990) je ilustrator, ki zaključuje podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Osredotočen je na risanje, slikanje, ilustracijo in grafično oblikovanje. Bil je redni sodelavec družbenokritičnega časopisa Tribuna, za katerega je leta 2013 ilustriral obsežno moderno pravljico Zmaji v banji. Zanjo je na 11. bienalu slovenske ilustracije prejel plaketo Hinka Smrekarja. Pred kratkim je ilustriral posthumno izdajo poezij Toneta Pavčka Domu in rodu ter likovno opremil preddverje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je tudi avtor likovne podobe za  animirano predstavo Nekje drugje. Njegova dela so bila razstavljena na več skupinskih razstavah. Letos je pri Stripburgerju izšel njegov  (mini) stripovski prvenec z naslovom Fontana.

ilustratorcek.tumblr.com

ANA ŠTULAR
Ana Štular (2007) je vesela osnovnošolka, ki ima rada pustolovščine. Med pripravami nanje se zamoti z branjem knjig, risanjem, igranjem lutk in klavirja, plesom, kovanjem pesmi, pisanjem zgodb in potepi po čarobnem gozdu. Kot dvakratna nagrajenka Stripburgerjevega natečaja Živel strip! Živela animacija! je letos dobila priložnost za izdelavo svojega prvega mini albuma Enodnevnica.

BORIS JUKIĆ
Boris Jukić (1950)  je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljano leta 1979; leta 1986 je pridobil status samozaposlenega v kulturi in kot redni sodelavec začel objavljati v časopisu Delo. Od druge polovice 90. let pa vse do danes je objavil več kot 500 karikatur. Njegove strip-karikature so bile objavljene v edicijah časopisa Delo. V določenem obdobju je risal karikature in likovne komentarje tudi za Gospodarski vestnik, v mladosti pa tudi za revijo Mladino in študentski časopis Tribuna.